Abstract
<jats:p>V Sloveniji, kjer oljkarski sektor zaznamujejo majhne kmetije, razdrobljenost površin, omejeni finančni viri in pomanjkanje ustrezne infrastrukture za nadaljnjo obdelavo tropin, je bila neposredna uporaba oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih prepoznana kot tehnološko preprosta in ekonomsko sprejemljiva rešitev. V podporo neposredni uporabi (neposreden nanos) oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih je Vlada RS sprejela Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Uradni list RS, št.10/22), ki dovoljuje uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo samo v omejenem časovnem okviru ─ v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka. Če se oljčne tropine v predpisanem času ne uporabijo na kmetijski površini, se po veljavnih predpisih (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 184/15) ponovno obravnavajo kot odpadek. V praksi pa pogoste padavine, neugodne vremenske razmere ter razmočeni in spolzkih tereni onemogočajo pravočasno uporabo tropin na kmetijskih površinah, kar oljarja postavlja pred nove finančne in okoljske izzive. Številne raziskave so pokazale, da je glavna fenolna spojina oljčnih tropin hidroksitirozol. Hidroksitirozol je antioksidant z dokazanimi pozitivnimi učinki na zdravje ljudi, vendar pa visoke koncentracije v oljčnih tropinah zaradi fitotoksičnih učinkov (zaviranje rasti rastlin) in antimikrobnega delovanja (negativen vpliv na mikroorganizme) omejujejo neposredno uporabo oljčnih tropin v kmetijstvu. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo tropine iz predelanih oljk v Sloveniji z dvofaznim tehnološkim postopkom primerljivo vsebnost skupnih fenolnih spojin (2─8 g/kg mokrih tropin) s podatki iz preteklih študij (2–8 g/kg). Pri tem je treba poudariti, da je bila ugotovljena velika medletna variabilnost v vsebnosti fenolnih spojin, ki je posledica vpliva sorte oljk, tehnologije predelave, vremenskih razmer in agrotehničnih ukrepov. Pomembna variabilnost v vsebnosti in sestavi fenolnih spojin je bila ugotovljena tudi med skladiščenjem. V svežih oljčnih tropinah, odvzetih takoj po ločevanju olja od trdnih delcev in vode, so prevladovale kompleksnejše fenolne spojine, kot sta oleacein in verbaskozid, medtem ko se je med skladiščenjem povečala vsebnost razgradnih produktov, predvsem enostavnejših fenolnih spojin z največjim deležem hidroksitirozola. Najizrazitejše spremembe so bile zabeležene že v prvih sedmih dneh skladiščenja, ko je vsebnost hidroksitirozola narasla z 0,94 na 5,82 g/kg s.s., medtem ko se je vsebnost oleaceina močno zmanjšala s 6,03 na 0,21 g/kg s.s.). Dejstvo je, da so oksidativni, encimski in mikrobiološki procesi v času skladiščenja vplivali na razgradnjo kompleksnejših sekoiroidnih spojin v enostavnejše aromatske alkohole. Zaradi omenjenega tveganja, ki lahko nastane pri neposrednemu nanosu oljčnih tropin na tla, so države članice EU vzpostavile različne zakonodajne mehanizme, ki opredeljujejo način ravnanja (skladiščenja) in uporabe ostankov oljkarske industrije na kmetijskih tleh. Zakonodajni okviri in regulativni ukrepi, ki urejajo uporabo oljčnih tropin, so običajno prilagojeni specifičnim regionalnim okoljskim in gospodarskim razmeram ter usklajeni z nacionalnim okoljevarstvenimi strategijami in organiziranostjo javne uprave. Neposredna implementacija zakonodaje iz drugih držav ni smiselna. Zakonodajni okvir je treba oblikovati v skladu z lokalnimi ekološkimi, agronomskimi in prostorskimi dejavniki, ob hkratnem upoštevanju količine nastalih tropin, potrebnih vlaganj v obdelavo ter dolgoročnih učinkov na okolje in agroekosisteme.</jats:p>