Abstract
<jats:p>S projektom CRP V4-2216 Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL) smo želeli ovrednotiti neposredni učinek, ki ga imata čas in način uporabe oljčnih tropin, pridelanih v slovenskih oljarnah, na stanje tal, talno vodo, prehrano rastlin. Na območju slovenske Istre v oljčniku sorte ˈItranaˈ na lokaciji Marezige je bil zasnovan poljski poskus za ovrednotenje vpliva uporabe oljčnih tropin na okolje. Poskus je vključeval pet obravnav: kontrola ─ brez dodatka tropin – zatravljeno – obravnava 1; oljčne tropine, dodane na površino tal spomladi – obravnava 2; oljčne tropine, dodane in zadelane v tla spomladi – obravnava 3; oljčne tropine dodane na površino tal jeseni – obravnava 4; oljčne tropine dodane in vdelane v tla jeseni * – obravnava 5. Ugotovljeno je bilo, da oljčne tropine iz dvofazne predelave predstavljajo koristen organski dodatek za tla, saj izboljšujejo njihovo rodovitnost in zadrževanje vode. Vpliv oljčnih tropin na pH tal je odvisen od začetne kislosti tal. Spomladanski nanos oljčnih tropin lahko povzroči slabo ravnovesje hranil in izgubo dušika, zato je primernejši jesenski čas, ko je tveganje za izpiranje hranil in imobilizacija dušika manjše. Tropine je priporočljivo mehansko vdelati v tla, da se zmanjša možnosti točkovnega onesnaženja, vendar pa so zaradi vremenskih razmer možnosti mehanske vdelave v tla v jesenskem času lahko omejene. Za trajnostno rabo je nujno dolgoročno spremljanje vsebnosti težkih kovin, zlasti bakra in cinka, ki se lahko kumulativno nalagata ob ponavljajoči se uporabi oljčnih tropin.</jats:p>