Abstract
<jats:p>Slovenski jezik je bil v Pleteršnikovem času sinonim za slovenski narod. Enačba jezik = narod je omogočila našim prednikom v 19. stoletju, da so se v okviru avstroogrskih pritiskov potrdili kot samostojen in zgodovin-ski narod, s tem pa so terjali pravice, ki so jih imeli tudi drugi narodi v večnacionalni avstrijsko-madžarski zvezi. Imenitnost slovenskega jezika je s Pleteršnikovim slovarjem dobila tudi svoj nesmrtni spomenik. Monografija je postavljena na najširša slovenistična tla – dobrih sto let po Pleteršnikovi smrti preverjamo, koliko Pleteršnikove imenitnosti je ostalo za naš jezik v 21. stoletju, ko ga globalizacija in nespametna anglizacija poskušata odrinjati iz javne rabe in ga postavljati na jezikovno obrobje, kjer je dolga stoletja pred Pleteršnikom že životaril. Pleteršnikovo jezikovno dediščino smo preverili z jezikovno-političnega, literarno-kul-turnega in didaktičnega vidika.</jats:p>